Velika vojna v Krnskem pogorju

 

Razstava »Velika vojna v Krnskem pogorju« govori o zgodovinskih dogodkih med 1. svetovno vojno na severnem, goratem delu soške fronte. Prikazuje gore nad dolino reke Soče, na katerih so težke preizkušnje prestajali pripadniki številnih narodov avstro-ogrske monarhije in italijanski vojaki.

Spomin na to prizorišče vojne je vse do danes najbolj živ v Italiji, saj sta ga zaznamovala dva velika dogodka; zavzetje Krna na začetku vojne in poraz pri Kobaridu, »Caporetto«, devetindvajset mesecev kasneje. Prebujanje zanimanja pri ostalih narodih, udeleženih v vojni je opazno šele v zadnjih desetletjih, k čemur je veliko prispeval tudi Kobariški muzej. Svoje poslanstvo je namenil pripovedi o vojni v gorah, ki je bila do udeležencev še posebej neizprosna. Na težko dostopnih skalnatih pobočjih in vrhovih so se uničevalni moči nasprotnikovega orožja pridružile še mogočne naravne sile – viharji, strele, mraz, plazovi …

Giuseppe Cordano, pripadnik brigade Milano je takole opisal razmere na zloglasnem Mrzlem vrhu:
»Razgled od tod je čudovit, a je ob tem pogled na območje apokaliptičen: brezoblično kamenje, razbito, razmetano, razkopano meter za metrom z granatami, tudi takšnimi velikih kalibrov. Rastlinje je bilo upepeljeno, ostal je le še kakšen štrcelj debla. Med obema jarkoma je opustošenje popolno. Povsod so posejani nepokopani mrliči, krušnjaki, puške, ostanki oblačil in delov človeških teles. Med našimi in nasprotnikovimi prednjimi položaji je ponekod le približno petnajst metrov razdalje. Delijo nas kupi skalovja in majhne globeli, včasih tudi navpično.« (Giuseppe Cordano, Diario di un fante, Quaderni della Società Storica per la Guerra Bianca 2, Milano 1997, str. 47)

Obiskovalci Posočja in Krasa danes odkrivajo pozabljeno fronto in nekdanje bojišče ob eni najlepših evropskih rek. Ob pripovedi o vojnem opustošenju, trpljenju in žrtvah in hkrati osupljivi lepoti reke, gora, narave se jim zastavljajo številna vprašanja in rojevajo razmišljanja o vojni, o miru, o usodah ljudi.

Nepozabni vtisi zaznamujejo vse tiste, ki se iz doline vzpnejo 2000 metrov višje na Krn in po stopnicah, ki so jih v skalovje vklesali italijanski alpini na sosednjo Batognico. Pogled s teh vrhov je eden najlepših v Julijskih Alpah. Položaj na njihovem južnem robu je tako izpostavljen, da lahko pogled zaobjame na severu večino Julijcev z najvišjim vrhom Triglavom, celo gore v Avstriji, na vzhodu vrhove na slovensko-hrvaški meji, na jugu Jadransko morje, obalo Istre, Tržaški zaliv, izliv Soče v morje, beneške lagune in končno na zahodu, čez Furlansko nižino vrhove Dolomitov.

Ta pogled na delček Evrope, kjer se stikajo slovanski, romanski in germanski svet je danes podoba, kateri je pred več kot 150 leti nazdravil slovenski pesnik France Prešeren in v državni himni nosi mirovno poslanstvo:

… Žive naj vsi narodi, ki hrepene dočakat dan,

da koder sonce hodi, prepir iz sveta bo pregnan.

Da rojak prost bo vsak,

Ne vrag, le sosed bo mejak. …

dunaj1dunaj2

vizitka

Kobariški muzej

Gregorčičeva ulica 10

5222 Kobarid

SLOVENIJA

tel: 05 389 00 00

GSM: 041 714 072

fax: 05 389 00 02

Lokacija