urnik

april - september
vsak dan, 9:00 - 18:00
 

oktober - marec
vsak dan, 10:00 - 17:00

 

MUZEJ JE ODPRT VSE DNI V LETU!


CENIK 


VSTOPNINA

6 € odrasli
4 € upokojenci
4 € študenti
2,5 € osnovnošolci


VODENJE PO MUZEJU

20 € na uro za skupine manjše od 15 oseb


VODENJE IZVEN MUZEJA

25 € na uro na skupino
 

vodenje po nekdanjih bojiščih

V Kobariškem muzeju organiziramo vodenja po območjih nekdanjih bojišč soške fronte. Na pot se podate z ustrezno usposobljenim vodnikom. Pri pripravi vodenja upoštevamo individualne želje obiskovalcev. Spodaj so navedene nekatere najpogostejše ture naših obiskovalcev, lahko pa organiziramo tudi vodenje izven spodaj navedenih tur. Vodenje se obračuna po veljavnem ceniku.

TURA ŠT. 1 - KRN, BATOGNICA

TURA ŠT. 2 - GREBEN KAL - KRNČICA

TURA ŠT. 3 - ROMMLOVA POT

TURA ŠT. 3 A - KOLOVRAT - NA GRADU

TURA ŠT. 4 - MRZLI VRH

 

TURA ŠT. 1 - KRN, BATOGNICA

Izhodišče: Planina Kuhinja (1000 m), Krn (2244 m), Škrbina (2058 m), Batognica (2163 m), Prag (2058 m), Lužnica (1800 m), Kuhinja.

Višinska razlika: 1400 v. m. - zelo zahtevna tura

Čas: 7 - 8 ur

Oprema: planinska, pohodne palice, rezervna obleka, čelna svetilka, hrana, 2 l vode na osebo. Potrebna je dobra planinska fizična pripravljenost. V času poletne sezone je možna prehrana in prenočišče na planini Kuhinja in v Gomiščkovem zavetišču tik pod vrhom Krna.

Opis ture: Dostop do planine Kuhinja je možen z osebnim vozilom ali kombijem. Po južnih pobočjih se po planinski poti in nekdanji mulatjeri preko planinskih pašnikov in krnske plošče povzpnemo na vrh Krna. V 1. svetovni vojni so goro osvojili alpini bataljona Exilles in ga skupaj z zahodnim delom Batognice zadržali vse do 12. soške bitke. Vrh so utrdili s strelskimi jarki in topovskimi kavernami. Batognica je postala prizorišče srditih spopadov na visokogorskem krasu. Položaji vojskujočih se armad na tej gori so bili le 15 m oddaljeni. Spopadi se končajo z minsko vojno, ko je eksplodiralo 4100 kg eksploziva. Posledice so vidne še danes kot štirje veliki kraterji. Zaradi geološke sestave tal (horizontalna plazovitost) je bila gora primerna za kopanje kavern in tunelov. Nekatere je še možno obiskati. Opozarjamo na nevarnost zrušitve skal - obvezna uporaba čelade in čelne svetilke. Najprimernejši za ogled je avstrijski rov - Kavernenhof - vhod v podzemni sistem. Preko sedla Prag se spustimo v dolino Lužnice do istoimenskega jezera. S Praga se nam ponuja možnost obiskala Vrha nad Peski (2178 m), ogled avstrijskega zaledja, spomenika na Peskih in spust k jezeru v Lužnici mimo Škofiča, Rdečega roba ter Leskovškega vrha. Pot do izhodišča nas pelje mimo etnološkega spomenika - pašne planine Leskovca, ki pa je od potresa 1998 zapuščena in močno poškodovana.
Na izhodišče se spustimo po eni od najznačilnejših bočnih moren, ki jih je zapustil soški ledenik. Ob poti bomo spoznali bogastvo alpske flore, z nekaj sreče pa bomo lahko videli gamsa, kozoroga, svizca, planinskega orla ali beloglavega jastreba.

BatognicaKrn

 

 

 

 

 

 
NA VRH

 

TURA ŠT. 2 - GREBEN KAL - KRNČICA

Izhodišče: Drežniške Ravne (575 m), Zaprikraj (1205 m), Predolina (1300 m), Kal (1700 m), Vršič (1787 m), Oblo brdo (1957 m), Vrata (1938 m), Krnčica (2142 m), Drežniške Ravne

Višinska razlika: 1500 v. m. - zelo zahtevna tura

Čas: 8 - 10 ur. V primeru prevoza do planine Zapleč je višinska razlika 1000 m in potreben čas 6- 7 ur.

Oprema: planinska, pohodne palice, rezervna obleka, čelna svetilka, hrana, 2 l vode/osebo. Potrebna je dobra planinska fizična pripravljenost. V času pašne sezone je možna oskrba z vodo, skuto in sirom na planini Zaprikraj.

Opis ture: Dostop do korita nad Drežniškimi Ravnami je možen z osebnim vozilom, do planine Zapleč pa je še 6 km po slabi makadamski cesti. Priporočamo terensko vozilo. Od vstopnega mesta v Triglavski narodni park je še 10 minut hoda do planine Zaprikraj in še 15 minut do obnovljenih položajev II. italijanske armadne linije nad planino Predolina. Tu si lahko ogledamo utrjene položaje, utrdbe, številne kaverne, ostanke zgradb in spominska obeležja (opuščeno pokopališče na planini Zapleč, spomenik). Sledi vzpon po mulatieri na Kal (minska vojna) ter po ostrem grebenu, ki so ga osvojile alpinske enote že 31. maja 1915, vse do vrha Krnčice. Ob poti bomo naleteli na številne ostanke zgradb, utrjenih položajev, mitraljeških gnezd (Oblo brdo) ter celo tunelov vse do Krnčice. Na izredno dominantnih panoramskih položajih so imeli italijanski vojaki odličen pregled nad nižjimi položaji branilcev nad planino Zagreben in na Lemežu. Poleg Kaninskih podov je težko kje najti odličnejše primere visokogorskega krasa, kot pod severno steno Krnčice (v Laštah). Ob poti bomo lahko občudovali bogato alpsko floro in favno.

Planina Zaprikraj je izhodišče za nekoliko lažjo turo Krasji vrh - Debeljak. Tura je vprogramu TNP in Kobariškega muzeja. Čas 5 - 6 ur.

Kal - KrnčicaMuzej Zaprikraj

 

 

 

 

 

NA VRH

 

TURA ŠT. 3 - ROMMLOVA POT

Izhodišče: nemška kostnica pri Tolminu ali vas Volče (200 m), Hlevnik (866 m), Kovačič planina, Na gradu (1114 m), Nagnoj (1192 m)

Višinska razlika: 1000 v. m. - srednje zahtevna tura

Čas: 5 - 6 ur

Oprema: planinska, pohodne palice, čelna svetilka, rezervna obleka, dva litra vode na osebo. Oskrba z vodo je možna na Kovačič planini in pri lovski koči Volče.

Opis ture: Vodnik je napisal kar Erwin Rommel sam. Glej poglavje Preboj pri Tolminu v njegovi knjigi Pehota v napadu. Pohod pričnemo pri nemški kostnici pri sotočju Soče in Tolminke ali v vasi Volče. Sledimo stari poti proti zaselku Foni. Na pol poti zavijemo strmo navkreber do prečenja z makadamsko cesto Volče - Solarji. Od tu po grebenski poti mimo ruševin cerkve sv. Jakoba, Kovačič planine in lovske koče do kote 1114 - Na gradu. Tu si lahko ogledamo muzej v naravi in sicer delno obnovljne strelske jarke 3. italijanske armadne linije. Prikazani so načini utrjevanja strelskih jarkov, ki jih je na tem območju uporabljala italijanska armada. Uporabljeni so nekateri originalni materiali: betonske strelske line, pletena žična mreža, pločevinasta kritina. Na koti 1114 se nam ponuja panoramski pogled na dolino Soče, pogorje Kanina, Krna, Mrzlega vrha, Banjške planote, Furlanske nižine, morja in nazaj do Matajurja ter Stola. Tura lahko zaključimo na Nagnoju (1192 m), Kuku (1245 m) ali celo na vrhu Matajurja, tako kot Erwin Rommel s svojo enoto 26. 10 .1917.
Tura poteka po sredogorju, ki ga je, razen vršnih grebenov, že prerasel gozd. Tura je zaradi tega orientacijsko zelo zahtevna, zato je vodič nujen.

Rommlova pot

 

 

 

 


NA VRH
 

TURA ŠT. 3 A - KOLOVRAT - NA GRADU

Izhodišče: iz Kobarida

Čas: 3 ure

Opis ture: vožnja iz Kobarida v Idrsko in po cesti na Livek, na Livške Ravne in po grebenu Kolovrata do muzeja na prostem pod koto 1114 - Na gradu (glej opis ture št. 3). Posebej primerna za obiskovalce, ki imajo za oglede omejen čas in potujejo z avtomobilom.

Kolovrat1Kolovrat2

 

 

 

 

 


NA VRH

 

TURA ŠT. 4 - MRZLI VRH

Izhodišče: vas Krn (840 m), Pretovč - Mrzli vrh (1358 m)

Višinska razlika: 500 v. m. - nezahtevna tura

Čas: 4 ure

Oprema: Pohodni čevlji, svetilka

Opis ture: Do vasi Krn z vozilom, dalje mimo domačij in travnikov na gozdno cesto, nato zložno navkreber skozi gozd pod lanino Sleme do planine Pretovč. Ta je izhodišče za ogled nekdanjega bojišča na vršnem delu Mrzlega vrha. Ogled poteka v dveh različicah.
Po prvi se iz planine vzpnemo proti jugu 150 m višje do niza razsežnih avstro-ogrskih kavern, ki so vklesane v živo skalo. V najbolj vzhodni se nekaj metrov od vhoda nahaja oltar, ki so ga madžarski vojaki posvetili Devici Mariji. Ob vhodih v kaverne vijejo nekdanji povezovalni jarki proti zahodu in navzgor do prve avstro-ogrske obrambne črte. Ta se je z vrha hriba spuščala proti planini Pretovč po oblem grebenu, ki deli pašnike planine Pretovč in pašnike planine Lapoč na zahodu. Italijanske enote so zavzele celotno območje planine Lapoč vse do omenjenega grebena že v prvem mesecu bojev, nato pa brez uspeha naskakovale avstro-ogrske položaje celih 28 mesecev. Ob spustu proti planini Lapoč si lahko ogledamo številne kaverne in ostaline italijanskih položajev, nato pa se po stezi vrnemo na planino Pretovč. Ogled območja lahko opravimo tudi v obratni smeri ter se v nekaj minutah vzpnemo na vrh hriba.
Tura lahko postane daljša ali celodnevna, v kolikor se odločimo za obširnejši ogled ostalin, pristop na Vodel vrh nad Tolminom ali vzpon na Visoč vrh, planino Sleme in vračanje k vozilom preko krnskih planin. Enako velja za vzpon na hrib po nekdanjem bojišču z izhodiščem v vasi Gabrje.
Bojišče na Mrzlem vrhu je bilo v zgornjem Posočju najbolj krvavo, saj so na njem potekali najbolj obsežni in zagrizeni boji. Avstro-ogrske enote so bojišče obvladovale z višjih položajev, zato so bili italijanski napadi ob velikih žrtvah obsojeni na neuspeh. Pretresljivo pričevanje o teh dogodkih doživimo, ko obiščemo cerkvico Sv. Duha v Javorci, ob vznožju hriba v dolini Tolminke. V spomin na padle tovariše so jo v letu 1916 zgradili avstro-ogrski vojaki.
Tako kot ostale ture v krnskem pogorju, odlikuje tudi to izjemna razglednost. Obiskovalci imajo ob razmeroma kratkem dostopu pregled nad bojiščem od Krna do tolminskega mostišča.

Mrzli vrh1Mrzli vrh2

 

 

 

 

 

NA VRH

 

vizitka

Kobariški muzej

Gregorčičeva ulica 10

5222 Kobarid

SLOVENIJA

tel: 05 389 00 00

GSM: 041 714 072

fax: 05 389 00 02

Lokacija