Poslanstvo muzeja in vizitka
Naše poslanstvo
Poslanstvo Kobariškega muzeja je varovanje in hranjenje nacionalnega bogastva in muzejskega gradiva na področju varovanja dediščine soške fronte s poudarkom na predstavitveni dejavnosti.
Njegov cilj v naslednjem obdobju je ohranjanje in nadaljnja izgradnja vloge muzeja kot središčne točke predstavljanja dediščine soške fronte v slovenskem, evropskem in svetovnem prostoru.
V prvih letih po odprtju muzeja je dr. Branko Marušič opredelil njegovo poslanstvo. Tako je zapisal v uvod k vodniku po muzeju, ki je bil izdan leta 1993: "Kmalu bo minilo osemdeset let, odkar se je s pričetkom bojev v Posočju prva svetovna vojna neposredno dotaknila tudi slovenskega ozemlja. Osemdeset let je pravzaprav že skoraj stoletje. V tako odmerjenem času doživi človeški rod številne in prav temeljite spremembe. Menjavajo se generacije in z njimi tone v pozabo spomin na vsakdanjost, ohranja pa se spomin na dogodke, ki so zapustili usodne sledi v človeku in okolju, kjer živi. Na vprašanje, zakaj je po osemdesetih letih še vedno tolikšno zanimanje za prvo svetovno vojno in soško fronto, je mogoče enostavno odgovoriti, da je bilo Posočje v letih 1915 - 1917 prizorišče svetovnih dogodkov z zelo daljnosežnimi posledicami in vplivi. V tem tiči tudi odgovor na vprašanje, zakaj zbiranje gradiva, ki spominja na vojno, zakaj obiskovanje krajev, kjer so boji potekali, in od kod zamisli o ustanavljanju društev, posvečenih zanimanju za prvo svetovno vojno.
Kobariški muzej je nekakšno zrcalo tega javnega zanimanja in te pozornosti. Deluje že tretje leto in zaslovel je ne le doma, marveč tudi na tujem; muzejska nagrada Sveta Evrope za leto 1993 je pravzaprav le vmesna postaja na poti, ki si jo muzej utrjuje in dopolnjuje od samega začetka. Zato Kobariški muzej ni muzej prve svetovne vojne, pač pa človeka in njegove stiske. Ni muzej zmage in slave, osvojenih in poteptanih zastav, zavojevanja in maščevalnosti, revanšizma in nacionalnega ponosa. V ospredju je človek, tisti, ki glasno ali pri sebi, zase ali pa za sotrpine, v različnih jezikih sveta nenehno govori: "Prekleta vojna!" V kratki kletvi je zajeta temeljna izpoved Kobariškega muzeja , njegova uspešnost ter pravica in potreba, da se živi in da se razvija. Koliko podobnih želja je bilo zapisanih v programih in načrtih mnogih sorodnih muzejev po svetu. Toda vsi muzejski opomini ne pomenijo veliko, če le pomislimo, da še nastajajo in bodo nastajali novi muzeji, ki jim današnji čas ponuja obilo gradiva za mirovna ali za drugačna sporočila"