Poljska bolnišnica 3/15 Klavže - Podmelec

Poveljstvo avstro-ogrske vojske je začelo premikati svoje enote na območje ob italijanski meji v drugi polovici maja leta 1915, tik pred italijanskim napadom. Prve enote XV. armadnega korpusa so prispele v Zgornje Posočje šele na dan italijanske razglasitve vojne. V pričakovanju hudih bojev se je pred težko nalogo znašla tudi sanitetna služba.

V prepričanju, da bo obramba v gorah nad Sočo zaustavila italijanske napade, se je poveljstvo odločilo v neposredni bližini tolminskega mostišča urediti veliko poljsko bolnišnico. Zdravstvenemu osebju bi namesto improviziranih prostorov in šotorov tako ponudili dobre pogoje za zahtevno delo. V bližnjih vaseh in zaselkih ni bilo večjih zgradb, vendar so edino in hkrati odlično rešitev našli v novi tovarni lesnih izdelkov v Klavžah pri Podmelcu, tik pod železniško postajo Podmelec. Lastnik tovarne in žage je zgradil tudi lastno elektrarno. Veliki prostori, železniška povezava z zaledjem, zanesljiva oskrba z električno energijo, izobilje vode, zavetna lega, poveljstvo armadnega korpusa v bližnji vasi Kneža, ...  Vse to je ob vztrajnosti branilcev v zgodovino zapisalo zgodbo o 29-mesečnem delovanju vojaške bolnišnice.

Pripoved o njenem delovanju je na tej razstavi zaupana izključno fotografijam, ki jih je v spominskem albumu zbral zdravnik, kirurg, ki žal v albumu ni zapisal svojega imena. Na razstavi je zato poimenovan »Dr. N«. Vsebine fotografiji in napisi ob njih so bili dovolj zgovorni, da dodajanje daljših besedil ni bilo potrebno. Velik del napisov na razstavi je ohranjenih v enaki vsebini, kot jo je zabeležil zdravnik, saj je imel album vlogo nekakšnega dnevnika, ki je predstavil zdravnikovo doživljanje vojnega dogajanja. Fotografije so, podobno kot v albumu, razporejene v manjše vsebinske sklope in v teh okvirih pretežno kronološko.

Po številnih občasnih razstavah, ki so govorile o tisočih uničenih življenj, in pred razstavami, ki bodo obeležile stoletnice dogodkov v veliki tragediji, naj ta razstava o reševanju življenj prispeva svojo zgodbo k poslanstvu Kobariškega muzeja.